Jyotish

O meni

Rodila sem se toplega julijskega popoldneva, mami pravi, da skorajda tri tedne čez rok. Dostikrat sem se že vprašala, čemu sem "čakala" 3 tedne dlje kot je po "pravilih"? Drugih dveh razlogov, kot da mi je bilo full fajn in da sem čakala na "najbolj primeren trenutek" za zapis mojega rojstnega časa, zaenkrat nekako ne najdem.

Že od nekdaj so me zanimale znanosti in vede, katere so bistrile moj um. Mistično in okultno mi je "dišalo", toda bolj sem zaupala stvarem, katere sem lahko otipala ali matematično dokazala. Najverjetneje sta mi matematika in stastistika ravno zato tako "pri srcu". Vedno se je dalo vse spraviti v red, vse je bilo možno "popredalčkati" in urediti v prostorčkih mojih možgan. Naša astrologija me ni nikoli zanimala. Kot najstnica sem rada prebirala horoskop, toda vedno mi nekaj "ni šlo skupaj". In tako sem januarja 2005 po naklučju naletela na indijsko astrologijo - Jyotish. Spoznala sem kako neverjetno dodelan je indijski sistem in da vse "naše" astrologije, sicer tudi držijo, toda le površinsko. Jyotish se dotakne globlje, dotakne se tvojega bistva - če seveda to dovoliš. Vse je postavljeno tako kot mora biti in dobiš občutek, da kljub temu, da ni videti, VESOLJE BIJE in BIVA v NESKONČNEM REDU.  Neverjetni zapisi zvezd, ki razkrivajo človeško osebnost, njegovo dušo ter dogajanje z njo, so še bolj očarljivi kot sam pogled na prekrasno zvezdno nebo, v najbolj jasni noči. Tako veliko zvezd, tako veliko planetov - zdi se, da razmetano "čepijo" na zvezdnem oboku, toda stojijo točno tam, kjer morajo stati. Vse je na svojem mestu.

Red. Obožujem red in vedno stremim k njemu. Nekako sem "zrasla gor" v prepričanju, da če ima človek red v prostorih kjer biva, da si lahko red naredi tudi v glavi in življenju. Menim tudi, da je sposoben hitreje najti rešitev iz morebitnega nastalega problema. Vsekakor pa poznam tudi "ustvarjalni nered", katerega podpiram in se ga občasno tudi poslužujem. Ta ustvarjalni nered pride prav, predvsem takrat, kadar nimaš časa za pospravljanje. Zagotovo pa red - v pomenu besede kot to velja pri nas, v Sloveniji - ne boste našli v Indiji.

!ncred!ble !nd!a

Takšna jaz, vajena reda in discipline, sem nekega decembrskega dne, vsa šokirana, pristala na indijskih tleh. Množica ljudi, ki je čakala na izhodu iz letališča je strmela vame in spremljala vsak moj korak. Kako neprijeten občutek, tega nikoli ne bom pozabila. Preveč evropejsko oblečena sem bila in povrhu vsega popolnoma sama. Mogoče se je za trenutek prikradel strah in srce je bilo nekoliko drugače kot ponavadi, toda moj um, se je disciplinirano srečal z besedami: "Vse je v redu. Vse je v redu. Končno si spet doma!" Resnično je bil občutek doma prisoten v meni in ni me bilo strah, da se mi bo karkoli nepredvidenega zgodilo. In moje prvo popotovanje po Indiji se je pričelo, ko sem stopila izven delhijskega letališča. Prvo v tem življenju , da ne bo pomote. Taksist me je odpeljal do hotela, kjer sem imela rezervirano sobo, dala sem mu nekaj extra rupijev in se razkomotila. Ves čas me je spremljal Ganeš - mitološko bitje, ki je tesno povezano z Jyotishem - indijsko astrologijo.

Indijska hrana

Zbudil me je jutranji vrvež. Bilo je zgodaj, na trenutek prezgodaj zame, toda ne za moje telo. Želelo si je videti kaj se dogaja. Odpravila sem v mesto. Indijci jedo hrano v uličnih restavracijah, kjer jo svežo pripravijo in ponudijo še zelo vročo. Te restavracije so skromne in običajno ne ravno urejene, so pa večinoma čiste, predvsem pa veš, kaj poješ, saj vso harno pripravijo pred tvojimi očmi. Cene so skromne, kot so skromni ljudje. Obrok z rižem, omakami in indijskim nekvašenim kruhom (čapati) dobiš  že za nekaj centov. Na krožnik ti dodajajo riža in čapatijev dokler nisi sit. Zraven večinoma pijejo vodo. To je točka, ko mora biti tujec še posebno previden in piti samo ustekleničeno vodo, le-to pa lahko kupi na vsakem koraku. Zelo poživljajoč učinek ima indijski čaj z mlekom, kateri je sicer zelo sladkan, toda tveganje je minimalno. Voda je prevreta. Seveda so na vsakem koraku na voljo tudi urejene restavracije, ki so sicer nekoliko dražje, ne pa vedno tudi bolj okusne.

Današnji dan je pomemben

Za človeka zahodne kulture je zaželjeno, da je individualist, materijalist, povzpetnik vsaj do takšne mere, da je v družbo sprejet kot enakovreden član. Največkrat odreagiramo tako, da posameznika, ki niti malo ne stremi za imetjem, znanjem, napredkom, označimo za apatika ali nezanimiveža. Razvojna pot posameznika najverjetneje poteka ob nenehnih željah in načrtih. V veliki meri smo zahodnjaki prekinili s tradicijo ter vedno znova in znova silimo v novosti. Včasih se ustavimo in se vprašamo: "Od kod le izvira vse to nezadovoljstvo, saj smo si pridobili vse za udobno življenje? Zakaj večini nasmešek na obrazu, le redkodaj zariše gubice? Koliko čel je neprestano namrščenih, ko pa ja imamo vsega dovolj?" Takšna in podobna vprašanja se mi zastavljajo, a nanje težko najdem odgovore.

Spoznavam, da v obsedenosti z željami zeva razkol med samo željo in njenim uresničenjem. Če pa se nam nekaj vendarle izpolni, postavimo še višje zahteve, ker smo navajeni življenje usmerjati po ciljih.

Indijska modrost bi nas podučila, da so ravno neskončne želje tiste sovražnice miru in preprečujejo, da bi v svoji duhovni rasti prišli do globjega spoznanja sebe ter do zmožnosti, da se življenju predamo, takšnemu kakršno je in mu zaupamo. Zaupati življenju, to je bila moja največja neznanka in še vedno se kdaj pa kdaj prikrade v moje bistvo. Prav tako je potrebno, ZAUZDATI UM, DA NE BLODI in ponovno "kvačka" nove zgodbe v filmu življenja. Ti se najprejvrtijo najprej v moji glavi in če jih predolgo ponavljam, postanejo tudi moja resnica, se moje življenje prične odvijati po scenariju.

Indijce pred nezadovoljstvom rešuje popolno sprejemanje življenja. To je za naše okoliščine skorajda nesprejemljivo. Pravzaprav nas že v rani mladosti niso poučili v tej smeri oziroma nam niso dovolili, da bi v takšni vibraciji vibrilali dalj časa. Popolno sprejemanje življenja pomeni, da ne načrtujejo za vsako ceno in si včasih privoščijo življenje iz dneva v dan. Reveži, katerih življenje je brezciljno in odvisno od posameznega dne, so del družbe. Dejansko niso na robu družbe, niso preganjani ali zasmehovani, so tam in so odraz nečesa, kar osvobaja. Ne samo turisti, tudi Indijci sami podarijo kaj revežu, ki prosjači, če lahko. S tem, ko nič nimaš, je dejansko tvoj duh neobremenjen. Ni strahu, da bi kaj izgubil ali da bi ti kdo kaj odvzel. Ni strahu pred BITI, TO KAR SI.

V vsakdanjem življenju se Indijci zelo veliko družijo z bližnjimi, sosedi, someščani in večina časa preživijo zunaj, ne v hišah, kar jim v večini predelov Indije omogoča blaga klima. Otroke nosijo s seboj in pogosteje kot drugje, vidiš otroke v naročjih moških. Na vsakem koraku prisostvuješ veliki nežnosti do otrok, kar se nedvomno odraža v razvoju posameznika in naroda.

Indijska filozofija in religija

Tako mišljenje se odraža v etiki: slaba dejanja bodo porodila še več slabih dejanj in negativno vplivala na karmo.

Indija se sicer v svoji filozofiji življenja upira napredku, ki človeka neustavljivo žene v cilje in želje, vendar ni popolnoma imuna proti vplivom zahoda. V njem išče vzore sedanjosti in načrtuje bogato prihodnost v skladu z napredkom.

KARMA je beseda, katero si zahodnjaki največkrat razlagamo napačno. Karma ne pomeni le slabo, pomeni tudi dobro. Človeška karma je "dobra in slaba", je oboje.

Karma je aktivnost ali točneje povračilni efekt določene naše pretekle aktivnosti: »Kakor seješ, tako nekoč žanješ!«. Kako? Karma ni usoda, kot mi zahodnjaki mislimo, saj običajno 100% sploh ni. Karma je fleksibilna in nam dopušča svobodno izbiro naših odzivov na neko dejanje ali situacijo, dogodek, odnos. Je samo »pritisk« v našem življenju (npr. sedaj čutiš nezadovoljstvo in željo po spremembi, preobrazbi). Kar se nam dogaja, je samo vpliv preteklih aktivnosti oziroma dejanj, predvsem iz preteklih življenjih, kako se pa odzovemo na vse to, pa je naš svobodni izbor tega trenutka… Bolj ko so skladne naše aktivnosti in naša stanja, lažje in bolje živimo.

Kako se Karma ustvarja? Vse naše misli, besede, dejanja ali stanja, v kakršnih smo in se nahajamo (žalost, jeza, užaljenost, agresija, ljubosumje idr.), ustvarjajo karmo časa, v vseh življenjih. Vsako novo življenje je kombinacija odplačevanja stare karme in »sejanje« nove, zato redna meditacija, negovanje in vzdrževanje čistih misli (to je ohranjanje pozitivnega stališča do vsega in vsakogar, ne glede na to, kaj se nam dogaja ali kakšna to oseba je), nam omogoča skladnejše in srečnejše življenje.

Pravijo, da je Karma razdeljena na štiri kategorije:

• Posledice, ki so že dozorele oziroma tiste, ki jih bomo utrpeli v tem življenju.
• Tiste posledice, ki so vzkalile in jih bomo doživeli v bližnji prihodnosti.
• Tiste posledice, ki so v semenu oziroma so pripravljene, da vzkalijo.
• Nemanefestirane, to so tiste, katerih posledice še ne moremo sprevideti.

Na duhovni ravni živo bitje deluje nesebično s polno ljubeznijo do Kozmične Biti in vseh živih bitij. Na materialni ravni pa živo bitje hoče uživati na račun drugih in jim s tem zavedno ali nezavedno povzroča trpljenje. Sveti spisi omenjajo nadzorovano delovanje na tak način, da živo bitje ne vpliva negativno na svoje okolje. Zakon Karme je pravičen in vsako delovanje se v prihodnosti odzove kot določena posledica. Človeška oblika življenja je nekaj posebnega. Živo bitje v živalskih telesih preprosto trpi posledice svojega delovanja in se seli iz telesa v telo. Ko dospe do človeške oblike, ima dovolj razvito inteligenco, da lahko razume naravo karmičnega delovanja. S pravilnim delovanjem se osvobodi vseh posledic Karme in začne zopet delovati na duhovni ravni.

Informacija iz naše natalne karte ali astrološko svetovanje iz Jyotisha (indijske astrologije) nam pomaga seznaniti se z našim »planom« življenja in nam omogoča povečati, kar je v našem življenju dobrega, ter zmanjšati, kar je slabega. Namen Jyotish svetovanja je, da ugriz tigra spremenimo v pik komarja. Če lahko približno izvemo, kdaj se bo kaj izrazilo v našem življenju in smo vsaj okvirno seznanjeni, na kakšen način se nam bo nekaj odvilo, oziroma vrnilo (ali slabo zdravje ali slabi odnosi ali morebitne nezgode, karkoli pač), smo dobili zelo dragocene informacije, ki nam bodo pomagale izbirati drugače od predvidenega in nam bodo osvetlile življenje.

Preventivne tehnike iz Jyotisha pa so namenjene temu, da nam lahko močno dvignejo kvaliteto življenja.
Nekaj je naštetih tu:
- redna dnevna meditacija,
- Rasa tehnike (mantre za določen planet, ki je aktiviran skozi daše – obstaja tečaj),
- recitiranje manter (osnovnih zvokov planetov iz planetarne meditacije)
- namenske donacije, ki jih lahko izvajamo samodejno in po želji,
- dobra dela oziroma DONACIJE za določeno skupino ljudi,
- gledanje janter,
- ustrezna prehrana (prehranjevanje z določeno hrano ali izogibanje le-te ob določenih dnevih),
- nošenje ustreznih barv, kamnov in kovin, uporaba eteričnih olj,
- razbremenilni posti izbrani na točno določen dan,
- izvajanje posebnih aktivnosti in predvsem
- ozaveščanje življenja,
- svojih misli, besed ter dejanj.

Z izvajanjem preventivnih tehnik, ki jih svetuje Jyotishi(ni) - indijska astrolginja, se da povečati svobodno voljo v svojem življenju. Zavedanje, da med nami ni ne »krivcev« in ne »žrtev« je zelo pomembno. Dejstvo je, da smo le odgovorni za vse, kar smo preživeli, doživeli ter reagirali ... Le to. Ko to enkrat razumemo, nam je lažje. Saj razumemo, da je vse natančno tako, kot mora biti in se ne mučimo več z drobnimi, nepotrebnimi problemi. Trudimo se le biti čim bolj skladni in na ta način ustvarjati čim manj neskladne karme za prihodnost, ki jo »sejemo« danes.

Reinkarnacija

Človek se od nekdaj sprašuje: "Kaj je po smrti?"
Do sredine 19. stoletja je bila razlaga o naravi posmrtnega bivanja prepuščena religijam in duhovnim tradicijam, zdaj pa se reinkarnacija postavlja tudi kot znanstvena hipoteza, s katero skušajo pojasniti nenavadne izkušnje in dokazati, da zavest lahko preživi smrt telesa.

Duhovna duša, ki je sestavni del duhovne realnosti, je drugačna od materialnih elementov – atomov, ki sestavljajo naše telo. Duša je popolnoma duhoven delec, imenovan spiriton. Duša je nerojena, večna in nespremenljiva in je kot takšna v nasprotju s telesom, ki se rodi, je minljivo in podvrženo spremembam. V materialnem svetu živo bitje dobi telo, s katerim se popolnoma poistoveča, da bi lahko delovalo na materialni ravni, ki mu ni naravna.

Vsako telo predstavlja določene posledice, ki jih je živo bitje s svojim delovanjem povzročilo v preteklosti in ko se te posledice iztečejo, živo bitje zamenja telo. Znanstveno je dokazano, da se vse celice v telesu zamenjajo vsakih sedem let. Tako menjavo telesa, ki poteka preko telesa dojenčka, otroka, mladostnika, odrasle osebe in starostnika torej doživljamo že v tem življenju. Ta krog se nadaljuje, dokler živo bitje ne razume svoje prave narave in začne delovati na duhovni ravni.